December 16, 2018

Smučanje v najrazličnejših oblikah

V Sloveniji je smučanje večinoma povezano le z alpskim smučanjem. V resnici pa je smučanje šport, s katerim se ukvarjajo različni ljudje, različnih subkultur. Na področje smučanje tako sodijo še deskanje, telemark smučanje, prosti slog, lahko bi uvrstili tudi smučarske skoke in podobno.

Poti in možnosti, kako se lahko naučimo smučarskih veščin, je veliko. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj najbolj priljubljenih oblik, ki se jih poslužujemo tudi Slovenci. Tudi sama izbira smuči je v veliki meri odvisna prav od oblike smučanja.

Table of Contents

1. Drsenje naravnost s smučmi v paralelnem položaju

Med osnovne oblike drsenja pri smučanju sodi drsenje naravnost s smučmi v paralelnem položaju. Smučar stoji uravnoteženo, na vzporedno razklenjenih smučeh, in sicer v položaju, ki mu nudi dovolj opore v smeri levo in desno.

Smuči pri drsenju naravnost so postavljene plosko na snežno površino. Teža smučarja mora biti po vsej dolžini enako razporejena na levo in desno smučko. Položaj telesa smučarja je sproščen. Roke morajo biti postavljene pred telesom, naravno pokrčene. Palice morajo biti čim bolj vzporedno, krpljice za telesom in dvignjene od snega. Pogled smučarja je usmerjen naprej.

2. Smučarski loki

Smučarski loki označujejo kombinacijo različnih načinov izvedb zavojev in prečenja smučišča. Za izvedbo vsakega posameznega zavoja je potrebna ustrezna priprava na pravilno zaporedje gibov. To obliko smučanja uporablja največje število smučarjev.

3. Smučarski loki s klinastimi zavoji

Smučarski loki s klinastimi zavoji je oblika smučanja, ki vključuje kombinacijo prečenja vpadnice in spremembe smeri zavoja v klinastem položaju. Smučar stoj prečno glede na naklon strmine. Smuči so razklenjene. Teža smučarja je večinoma razporejena na spodnjo smučko. Telo smučarja je centralno uravnoteženo in sproščeno. Smučar z uravnavanjem potiska kolen proti bregu doseže ustrezen nastavek robnikov. To mu omogoča prečenje vpadnice.

Učenje zavijanja je še kako pomembno pri smučanju.

4. Zavoj s klinastim odrivom

Za zavoj s klinastim odrivom velja, da je to oblika smučanja, ki je nekoliko hitrejša kot pri klinastih lokih. Z ritmičnim navezovanjem zavojev med seboj smučar doseže, da zaključek enega zavoja že pomeni začetek drugega oziroma novega. Gre za kombinacijo odriva v klinasti položaj smuči, ki smučarju olajša prehod preko vpadnice in zavoja k bregu na paralelnih smučeh.

5. Osnovno vijuganje

Osnovno vijuganje doseže stopnjo smučarske motorike, ki omogoča navezovanje zavojev. Pomemben pogoj za to obliko smučanja je predvsem ustrezna hitrost. Smučar ima ves čas vodenja zavojev smuči v paralelnem položaju. Smučar lahko pri tej obliki smučanja uporablja dva osnovna načina.

Prvi je smučanje s kombinirano tehniko. Smučar v tem primeru s pomočjo vrtenja stopal v prvem delu zavoja hitrost prilagaja ustreznemu želenemu nivoju. Pri načinu smučanja z zarezno tehniko pa smučar izkorišča nastavek robnika in stranski lok smučke. Pri tem se iz zavoja v zavoj hitrost povečuje.