SSD diski in reševanje podatkov

Živimo v informacijski dobi

Živeti v informacijski dobi pomeni, da je okolje takšno gojišče informacij, kot se to v svetovni zgodovini še ni zgodilo. Z večanjem števila prebivalcev in z množičnim dostopanjem do informacijskih tehnologij, se je število podatkov, ki se dnevno pretakajo po svetu izjemno povečalo. Vsako leto je tako še več informacij, ki jih zabeležimo na računalnikih in jih potem od tam odčitavamo, urejamo, oblikujemo, prebiramo, uporabljamo in pošiljamo naprej.reševanje podatkov
Ne moremo si več predstavljati, kako bi lahko v knjižnicah, ki imajo danes seveda veliko več knjig kot včasih, še iskali knjige, če ne bi imeli elektronskega sistema za njihov nadzor. Takšnemu sistemu, v katerega se podatke vnaša v različne tabele, kjer so lepo urejeni, potem pa se te tabele na poseben način poveže med seboj (postanejo relacijske tabele), rečemo tudi podatkovna zbirka (po domače kar baza podatkov).
Zbirk podatkov je dandanes kolikor želite in se z njimi srečujemo skoraj na vsakem koraku. Enostavne zbirke podatkov so denimo blagajne prometa pri vašem lokalnem prodajalcu sadja in zelenjave, malce obširnejše uporablja denimo kurirska služba, ki si piše kaj, kdaj in komu mora dostaviti paket, zraven pa imajo seveda tudi podatke o plačilu, načinu plačila in beležke, če na primer paketa niso uspeli oddati ali je bil morda poškodovan ali pa ga je stranka zavrnila in podobno. Večje podatkovne zbirke so podatki o pacientih v bolnišnici, dvigi iz računov strank na bankomatih ali plačila s kreditnimi karticami v trgovinah ter drugi podobni primeri.

Hitrost delovanja


Da bi do vseh teh podatkov lahko hitro in učinkovito dostopali in ker je teh informacij iz dneva v dan več, potrebujemo vse hitrejše naprave za zapisovanje in prebiranje podatkov. Te naprave splošno imenujemo z izrazom »pogoni«, mednje pa sodijo USB kljub, CD, DVD, BluRay, trdi disk, SSD disk, različne spominske kartice, itd.
Medtem ko smo včasih podatke zapisovali praktično samo na eno obliko trdih diskov, so se jim v zadnjih letih pričeli množično pridruževati SSD diski. Ti nimajo mehanskih delov, torej magnetnega medija ter bralno čitalne glave, ampak podatke zapisujejo na nekakšen čip, ki je podoben tistemu iz USB ključa. Seveda SSD diski vsebujejo veliko zmogljivejše čipe, ki imajo daljšo življenjsko dobo. Le ta pa se ne meri v času delovanja, ampak v izrabi pisalnega medija. Torej z drugimi besedami, podatke lahko na SSD disk zapišete tolikokrat kot piše v deklaraciji, morda celo malo večkrat, potem pa bo disk počasi pričel odpovedovati. Seveda so te številke zelo veliko in v realnosti bo večina uporabnikov (tudi bolj zahtevnih) prej želela disk zamenjati, ker bo že spadal med »zastarelo tehnologijo«, kot pa zato, ker ne bi več deloval.
Če pa SSD disk, navaden trdi disk ali USB ključ odpove, je podatke skoraj vedno mogoče rešiti. Ne vrzite torej SD kartice z nekaj tisoč fotografijami iz vašega potovanja v koš zato, ker je pač odpovedala zadnji dan potovanja. Ne poslovite se kar tako od svojih spominov ali pomembnih dokumentov. Poskusite podatke rešiti, poiščite strokovnjaka, ki to obvlada in vaši podatki bodo zelo verjetno povrnjeni, pogosto tudi stroški tovrstnih posegov niso tako zelo visoki.

SSD diski in reševanje podatkov na njih – v prihodnosti vse bolj pomembno

Ker se bo število informacij v prihodnosti le še povečevalo in ker bo izmenjava informacij še pomembnejša, je dejstvo, da bomo potrebovali tako SSD diske (in verjetno kmalu tudi kakšne novejše in še zmogljivejše naprave), kot reševanje podatkov, kadar bodo diski odpovedali. Takšna podjetja bodo torej vse bolj iskana in njihovo delo cenjeno.